te o položitvi novih dimnih cevi. Pomembno je tudi, da dimnik ne ustvarja prevelikega prepiha; v tem
primeru je treba v dimnik namestiti stabilizator prepiha. Na voljo so tudi posebni zaključki dimnika za
uravnavanje vleka. Pregled dimnika
Dimnik mora pregledati dimnikarski mojster, morebitne spremembe pa lahko izvede pooblaščeno
podjetje, da so izpolnjene zahteve.
Priključitev na dimovodno cev mora biti izvedena v skladu s standardom. Najmanjša efektivna višina
dimnih vodov je 4-6 mb.
Dolžina povezave med napravo in dimnikom ne sme presegati 1/4 skupne višine dimnika.
Primeri kombiniranja z dimnikom:
dimovodna cev
čistilec
premer priključka
z dimovodno cevjo
PREZRAČEVANJE PROSTORA, V KATEREM JE ŠTEDILNIK NAMEŠČEN.
Prostor, v katerem bo štedilnik nameščen, mora imeti prostornino, ki izhaja iz razmerja 4 m 3 x 1 kW
nazivne toplotne moči naprave, vendar ne manj kot 30 m3. Poleg tega mora imeti učinkovit prezra-
čevalni sistem in zagotavljati potrebno količino zraka, ki je potrebna za pravilno delovanje štedilnika.
Predpostavlja se, da je za zgorevanje 1 kg lesa potrebnih približno 8 m3 zraka. V prostoru, v katerem
bo nameščen štedilnik, ki črpa zrak iz prostora, ne sme biti odsesovalnih naprav in drugih naprav z
ognjiščem. V prostorih z mehanskim prezračevanjem ali zelo tesnimi okenskimi okvirji je treba upora-
biti individualni dovod zraka v zgorevalno komoro. V idealnem primeru je treba v ta namen uporabiti
dovod svežega zraka od zunaj. Dotok zraka za zgorevanje je treba izbrati tako, da se ne more zamašiti.
Učinkovito zgorevanje je zagotovljeno s priključitvijo dovoda zunanjega zraka. Dovodne rešetke siste-
ma za prezračevanje prostorov morajo biti zavarovane pred samozapiranjem.
VARNOSTNE NASTAVITVE ŠTEDILNIKA - RAZDALJE
Kamin je treba postaviti na negorljiva tla debeline vsaj 20-30 mm. Vnetljiva tla pred vrati kamina je tre-
negorljiv
material
malta
rozeta
SI
225