Immergas NIKE Mini 24 Manual De Instrucciones página 122

1.4 Prezračevanje prostorov.
Nujno se mora zagotoviti, da v prostor, v katerem je vgrajen kotel, lahko
ES
priteka vsaj tolikšna količina zraka, kolikor je zahteva regulator zgorevanja
plina in samo prezračevanje prostora. Naraven dotok zraka mora potekati
po neposredni poti skozi:
PT - trajne odprtine, ki se nahajajo na steni prostora, ki ga je potrebno
prezračevati in ki vodijo na prosto;
- prezračevalne vode, posamične ali skupne s posameznimi vejami.
GR
Zrak za prezračevanje je treba zajemati neposredno od zunaj in to na
mestu, ki je oddaljen od virov onesnaževanja. Naravni dotok zraka je prav
tako dovoljen po posredni poti z zajemom zraka iz sosednjih prostorov.
Glede nadaljnjih informacij, ki se nanašajo na prezračevanje prostorov,
PL
upoštevajte predpise v standardih.
Odprtine na zunanjih stenah prostora, ki ga je treba zračiti. Te odprtine
morajo ustrezati naslednjim zahtevam:
- imeti morajo skupni prosti presek 6 cm
TR
moči,vendar najmanj vsaj 100 cm
- biti izvedene na tak način, da ustja odprtin, bodisi na notranji bodisi na
zunanji strani, ne morejo biti prekrita;
CZ
- biti nameščene na višini blizu tal, kjer pa takšna lega ni možna, je potrebno
presek odprtin za zračenje povečati za najmanj 50%.
Posamični prezračevalni vodi. V primeru, da se zrak za zgorevanje dovaja
CS
skozi prezračevalne vode, je treba upoštevati veljavne tehnične predpise.
Skupni prezračevalni vodi. Zrak za zgorevanje je možno dovajati
tudi skozi skupinske razvejane prezračevalne vode, pod pogojem, da se
SI
upoštevajo veljavni tehnični predpisi.
Posredno naravno prezračevanje. Dotok zraka se lahko zagotovi tudi iz
sosednjega prostora, v kolikor:
- ima sosednji prostor direktno prezračevanje v skladu z zgoraj navedenimi
HU
zahtevami;
- so v prostoru, ki ga je treba zračiti, vgrajeni samo aparati, ki so priključeni
na cevi za izpust dimniških plinov;
RU
- sosednji prostor ni uporabljen kot spalnica oziroma ni del skupnih
prostorov stavbe;
- sosednji prostor ni tak, da v njem obstaja nevarnost požara, npr. shramba,
RO
garaža, skladišče gorljivih snovi itd.;
- se sosednji prostor ne nahaja nižje od prostora, ki ga je treba zračiti, zaradi
protivleka (protivlek v prostoru lahko povzroči tudi prisotnost bodisi
drugega aparata, ki uporablja katerokoli vrsto goriva, bodisi kamina,
IE
bodisi kateregakoli aparata, ki vsesava zrak, če zanj ni bil predviden
poseben dovod zraka);
- tok zraka iz sosednjega prostora v prostor, ki ga je treba zračiti, lahko
poteka prosto skozi trajne odprtine, katerih skupni neto presek ne sme
biti manjši od vrednosti, ki jih navaja standard.
Takšne odprtine se lahko zagotovijo tudi tako, da se poveča reža med
spodnjim robom vrat in tlakom.
Odstranjevanje izrabljenega zraka. V prostorih, v katerih so vgrajeni
plinski aparati, se poleg dovajanja zraka za zgorevanje lahko pojavi tudi
potreba po odstranjevanju izrabljenega zraka in torej posledično tudi
dovajanje enake količine čistega in neizrabljenega zraka. To je treba zagotoviti
ob upoštevanju predpisov v veljavnih tehničnih standardih.
1.5 Dimovodi.
Plinski aparati, ki so opremljeni s priključkom za odvodno cev, morajo imeti
direkten priključek na učinkovito delujoč dimnik ali dimniško cev.
Samo v primeru, da le-teh ni, je dovoljeno, da se produkti zgorevanja vodijo
neposredno na prosto, ob upoštevanju veljavnih predpisov.
Povezava z dimniki ali dimniškimi cevmi. Priključitev aparata na dimnik
ali dimniško cev se izvrši s pomočjo dimovodov.
V primeru, da se uporabijo že obstoječe dimniške cevi, je treba le-te temeljito
očistiti, kajti eventualni sloji saj bi lahko med obratovanjem odpadli s sten
in otežkočili prehod plinov, kar lahko uporabnika izpostavi izredno veliki
nevarnosti.
120
2
za vsak kW instalirane kalorične
2
;
Dimovodi morajo biti priključeni na dimnik ali dimniško cev v istem
prostoru, v katerem je instaliran aparat, ali pa kvečjemu v sosednjem prostoru
in morajo ustrezati naslednjim zahtevam:
- biti morajo tesni in izvedeni s takšnimi materiali, ki so dolgoročno
sposobni vzdržati normalne mehanske obremenitve, vročino in vpliv
produktov zgorevanja ter njihovih morebitnih kondenzatov. na vseh
točkah dimovoda in ob vseh zunanjih razmerah mora biti temperatura
dimnih plinov višja od temperature kondenzacije;
- biti plinotesno izvedeni, materiali, ki se uporabljajo v ta namen, morajo
biti odporni na vročino in korozijo;
- biti speljani na vidnem mestu, zagotavljati preprosto demontažo in biti
montirani tako, da dovoljujejo normalno termično raztezanje;
- aparati z navpičnim izpustom morajo biti opremljeni z vertikalnim
kosom, čigar dolžina ne sme biti manjša od dveh premerov, merjeno od
priključka izpustne cevi;
- imeti, za navpičnim delom, na vsej preostali dolžini dvigujoč potek, pri
čemer mora biti najmanjši nagib 3%. Vodoravno speljani del dimovoda
ne sme biti daljši od 1/4 efektivne višine dimnika ali dimniške cevi, v
nobenem primeru pa ne sme biti daljši od 2500 mm (glej sliko), razen
v primeru preverbe s pomočjo uveljavljene metode izračuna;
�������������
����������������
- spremeniti smer več kot trikrat, kar vključuje priključek na dimnik ali
na dimniško cev, izveden z notranjim kotom večjim od 90°. Spremembe
smeri se lahko izvedejo samo z uporabo kolen;
- imeti os zaključnega kosa pravokotno na notranjo steno nasproti dimniku
ali dimniški cevi. Dimovod mora biti poleg tega dobro in plinotesno
pritrjen na ustje dimnika ali dimniške cevi, ne da bi segal v njegovo
notranjost;
- imeti na svoji celotni dolžini presek, ki ni manjši od preseka na priključku
izpustne cevi aparata. V kolikor ima dimnik ali dimniška cev premer, ki
je manjši od premera dimovoda, je treba uporabiti konusni priključek,
ki ustreza odprtini;
- ne sme imeti zapornih elementov (loput). Če so tovrstni elementi že
nameščeni, jih je treba odstraniti;
- biti odmaknjeni najmanj 500 mm od gorljivih ali vnetljivih snovi, v
kolikor te razdalje ni možno zagotoviti, je treba poskrbeti za primerno
protitermično zaščito;
- sprejemati izpust enega samega kotla, na isti dimovod je dovoljeno
priključiti največ dva aparata, v kolikor se upoštevajo naslednje
zahteve:
- da se termična moč obeh aparatov razlikuje za največ 30% in da sta
nameščena v istem prostoru;
- da je presek skupnega dimovoda enak vsaj preseku dimovoda
močnejšega aparata, pomnoženega z razmerjem Pc/P1, pri čemer je
Pc vsota termičnih moči posameznih aparatov in P1 višja termična
moč;